PRIHODNJI KONCERTI

Opera enodejanka: Zorino leto 1991 - L'anno dell'aurora 1991
    Ogledov:9781     A+ | a-

07.09.2023

Ura: 19:00

LOKACIJA: Dvorana sv. Frančiška

×

L’ANNO DELL’AURORA 1991 / ZORINO LETO 1991
Glasba / musiche di: Enzo Di Stefano, Erli Lila, Federica Lo Pinto
Režija in libreto / regia e libretto: Grazia Coppolecchia
Multimedijska režija in scenografija / regia multimediale e libretto: Angela Freno, Vincenzo Izzi

Ljudsko-klasični orkester /orchestra classico popolare SPAM
Dirigent / direttore: Massimiliano Piccioli



Nastopajo / personaggi: 
Anna (volontaria della Croce Rossa Italiana / prostovoljka itaijanskega Rdečega križa): Claudia Cuomo
Leonardo (vecchio pescatore / starejši ribič): Mario Falvella
Gonxe (giovane ragazza albanese / mlado albansko dekle): Adriana Sansonne
Sokol (giovane ragazzo albanese / mlad albanski fant): Fernando Suglia
Alenka Ermenc (capo forze militari slovene / poveljnica slovenske vojske): Nejka Čuk
Katja Ermenc (sorella di Alenka / Alenkina sestra): Mateja Petelin Zobin

Opera enodejanka, je nastala v okviru projekta SPAM (Suoni di pietra Appennino e Mediterraneo), ki združuje glabsenike iz Italije, Albanije in Slovenije. To nis samo glasbeni projekt, to je projekt z globokim sporočilom, ki nas uči, da so povezovanja vir neskončnega bogastva.  Glasbeniki iz vseh treh držav so že nastopili v Italiji (Grumento Nova in v Martini Franci), 5. septembra pa bodo nastopili v Tirani. 

L'operina in atto unico e' nata nell'ambito del progetto SPAM (Suoni di pietra Appennino e Mediterraneo), che unisce giovani musicisti dall'Italia, Albania e Slovenia. Il progetto e' una testimonianza della richezza che ci porta ogni atto di condivisione, collegamento e confornto.  L'operina e' stat eseguita in Italia (Grumento Nova a Martina Franca)e il 5 settembre i musicisti si presenteranno a Tirana. 


Scena 1 / 1. prizor
(Sul porto di Brindisi, Leonardo accenna a tirare una corda come per attraccare la propria barca e intona un motivo della Taranta. È pomeriggio. Il sole tramonta. Mentre L. accenna il motivo musicale vede da lontano arrivare una nave e sente urlare tantissima gente. Man mano che si avvicinano a riva, vede lanciarsi dalla Liriya migliaia di persone che nel mare gelato di marzo avanzano a gran forza verso la riva.

Dogaja se v pristanišča, v Brindisiju. Leonardo vleče vrvi, da bi privezal svoj čoln in si poje motiv »Tarante«. Je popoldan, ob sončnem zahodu. Med petjem, Leonardo zagleda ladjo in sliši krike ljudi. Ko se ladja Liriya približuje obali, vidi na tisoče ljudi, ki se v ledenem, marčevskem morju z vsemi močmi, k jih premorejo, približujejo obali.)

L: Santu Paulu miu de le tarante, 
     Sante Paulu miu de le tarante…
L.: Oh, Santu Paulu! 
     Sembrano spartirsi le acque. 
            Zgleda, da se razdvajajo vode.
     La poppa tripudia di vita.
            Krma je polna življenja. 
     Come Mosè guidò il suo popolo alla terra promessa, 
     così occhi di aquile rosse sembrano raggiungere il sogno.
            Kot je Mojzes vodil svoje ljudstvo v obljubljeno deželo,
            tako zgleda, da oči rdečih orlov dosegajo sanje. 
      E la forza del futuro riscalda i gelidi flutti marzolini
      e il fiato allunga la bracciata per toccare terra. 
            In moč prihodnosti segreva ledene marčevske valove
            in sapa podaljšuje zamah roke, da bi se lahko dotaknila zemlje.
     Come pellicani giungono a me.
            Kot pelikani prihajajo k meni.
     Nei loro occhi arrossati dal sale 
     si scorge il ricordo della terra lasciata 
     e la speranza di una costa che accoglie.
            V njihovih, od soli, rdečih očeh
            je opazen spomin zemlje, ki so jo zapustili
            in zaupanje v obalo, ki sprejema.
    Infraciditi e affamati, le gote scavate, la carne aggrinzita,
    come pendoli invisibili ciondolano sulla terraferma.
            Premočeni in lačni, upadla lica, nagubano meso,
            kot nevidna nihala se gibljejo po obali.
    Il battito a ritmo delle onde, i pensieri come valzer lenti,
    i passi come di processione verso il Salvatore.
            Udarec v ritmu valov, misli kot počasni valčki,
            koraki kot procesija k Odrešeniku.
     Ecco! Nella penombra del tramonto si scorge una sagoma cerulea.
Evo! V polmraku zahoda je opazna modrikasta oblika.
     Tra mille gabbiani, morbosa e sfinita,
     come fantasma si trascina sulle sponde. 
            Med tisočimi galebi, morbidna in izčrpana,
            kot duh se vleče po bregovih.
    Mi guarda, allunga una mano tremante e rugosa. 
            Me gleda, iztegne tresočo in nagubano roko.
    La parola è ferma in gola. 
            Beseda obtiči v grlu.
    Acqua e lacrime si confondono. Un sibilo.
            Voda in solze se pomešajo. Sik.
(Arriva Gonxe con una tracolla fatta con busta di spazzatura nera, dentro la quale c’è un velo da sposa.
Gonxe se približuje, z malho narejeno iz črne vreče za smeti, v kateri je nevestina tančica).
G: Aiuto! Aiuto! 
            Na pomoč! Na pomoč!
    Il corpo è gelido, la testa trema,
    gli occhi pieni di lacrime e sale. 
            Telo je ledeno, glava drhti,
            oči so polne solz in soli.
    Il mio Sokol, il mio Sokol dov’è? 
            Sokol moj, Sokol moj, kje je?
    Il mio velo è qui e lui ha il nostro raki.  
            Moja tančica je tu in on ima našo rakijo.
    Con me si è lanciato, nel vuoto. 
            Z mano se je vrgel, v neznano.
    Ci ha inghiottiti il fondo del mare, 
    gli occhi chiusi e la sua immagine
    mi hanno spinta in superficie.
            Pogoltnilo nas je dno morja,
            zaprte oči in njegova podoba
            sta me porinili na površje.
    Respiro. Apro gli occhi, cerco, mi giro.
            Diham. Odprem oči, iščem, se obrnem.
   Il mio Sokol! Il mio Sokol dov’è?
            Sokol moj! Sokol moj, kje je?
   Il nostro altare ci attende felici.
            Naš oltar naju srečne pričakuje.
   La promessa d’amore 
   dichiarammo all’Eterno.
            Zaobljubo ljubezni
            sva izrekla pred Večnim.
     Il mio Sokol, il mio Sokol dov’è?
            Sokol moj! Sokol moj, kje je?
     Lasciai la casa paterna per 
     consegnarmi a lui. 
            Zapustila sem očetovo hišo, da bi se
            predala njemu.    
     Ci hanno rubato il sogno, 
     ci hanno sottratto il futuro. 
            Ukradli so nama sanje,
            vzeli so nam prihodnost.
     Shqiperia piange crudeltà e restrizioni. 
            Šipterija joče krutost in omejitve.
     Il mio amore chiede libertà e domani. 
            Moja ljubezen sprašuje po svobodi in po prihodnosti.
     Vento e pioggia mi hanno spinta qui, 
     nel paese che porta nome di festa.
            Veter in dež sta me porinila sem,
            v kraj, ki nosi ime po zdravici.
     Il mio Sokol, il mio Sokol dov’è?
            Sokol moj! Sokol moj, kje je?
     Senza lui tutto è vano.
            Brez njega je vse nesmiselno.
     Tiriamo fuori il velo…mi vedrà!
            Povleciva na plano tančico … zagledal me bo!
(Traggono il velo dal sacco e mentre si siedono sul giogo del porto, L. prende un tamburello e ricomincia ad intonare Santu Paulu, stavolta in maniera lenta e triste.
Vzameta tančico iz vreče in sedita na robu pomola, L vzame tamburin in žalostno ponovno uglasi molitev k sv. Pavlu.)

L.: U santu Paulu miu de le tarante ... U santu Paulu ... 

(L. copre con il velo quasi fosse coperta G. e la coccola. Arriva Anna, volontaria della Croce rossa che presta soccorso e poi G. si addormenta.)
L. s tančico pokrije G. in jo tolaži. Pride Anna, prostovoljka rdečega križa, ki nudi pomoč G., ki zaspi.)

A.: Soccorso ed accoglienza è la mia parola d’ordine. 
            Pomoč in sprejemanje sta moji vodilni gesli. 
     Una giovine che porta il suo sogno nella mia terra è degna di aiuto. 
            Mladenka, ki svoje sanja prinaša na mojo zemljo, je vredna pomoči.
     Italia non lascia i suoi pellicani ingollati dal mare.
            Italija ne pušča svojih galebov ujetih v morju.
    Cosa cerca qui la giovine?
            Kaj le išče tu tale mladenka?
L.: Cerca il suo amato. Cerca un nuovo inizio, cerca il suo sogno.
            Išče svojega ljubega. Išče nov začetek, išče svoje sanje.

A.: E nella nostra terra cerca un sogno?
            In na naši zemlji išče sanje?
     Ferita ed umiliata, aggredita e vituperata, 
     Italia piange ancora i suoi figli,
     paga il prezzo di accordi malsani.
            Ranjena in ponižana, napadena in ozmerjana,
            Italija joče za svojimi sinovi,
            še vedno plačuje ceno nezdravih sporazumov.
     Ma il tempo è cambiato.
            Vendar čas se je spremenil.
     Italia accoglie, spezza il suo pane con lo straniero, 
     lo condisce con gocce dorate
     e lo dona alla bocca che sa di sale e pianto.
            Italija sprejema, lomi svoj kruh s tujcem,
            ga obeli s pozlačenimi kapljami
            in ga podarja ustom, ki imajo okus soli in solza.

L.: Lu padre miu lasciò l’anima sua a Caporetto 
     e mamma mia, con in petto e negli occhi il fuoco
     strinse i polsi miei e dei miei fratelli.
            Moj oče je pustil dušo v Kobaridu
            in moja mama, z ognjem v srcu in v očeh
            je stisnila moje in od mojih bravo zapestja.
     Dieci lire nel seno, un pugno di lievito madre 
     e su per una nave. 
            Deset lir v grudih, pest kislega testa
            in gor, na ladjo.
     Nella terra dei migranti niente capia.
            Na zemlji migrantov nič ni razumela.
     Puzza di cielo nero, rumori e fristaria. 
            Smrad črnega neba, hrup in ropot.
     America non è la patria mia. E turnaria.
            Amerika ni bila moja domovina. In zato sem se vrnil.
     Chistu mare è la mia culla, 
     chistu mare la mia tomba, 
     ed è qui la vita mia.
            To morje je moja zibelka,
            to morje je moj grob
in tu je moje življenje.

A: Ed io sogno invece il paese che non c’è.
            Jaz pa sanjam deželo, ki je ni.
     Il mio Sud è bello assai ma il sole brucia e l’acqua scarseggia.
            Moj Jug je zelo lep, vendar sonce žge in voda primanjkuje.
     Il nostro cuore è buono ma le tasche son vuote.
            Naše srce je dobro, vendar žepi so prazni.
     Vedi questa giovine? 
            Vidiš to dekle?
     Anche lei ha portato il suo sogno. 
            Tudi ona je prinesla svoje sanje.
     Qui. Col suo velo bianco. 
            Sem. S svojo belo tančico.
     Qui dove può segnarsi con la croce.
            Sem, kjer se lahko prekriža.
     Io voglio il paese della libertà, 
     dove la croce non è sigillo.
            Jaz si želim svobode,
            kjer križ ni pečat.
     Voglio il paese dove mettere i pantaloni. 
            Hočem deželo, kjer si lahko nadenem hlače. 
     Voglio il paese dove il bacio non è proibito.
            Hočem deželo, kjer poljub ni prepovedan.
     Voglio il paese dove non generare,
     voglio il paese che mi fa rasare.
            Hočem deželo, kjer mi ni potrebno roditi, 
            hočem deželo, ki mi dovoli se obriti.
     Voglio il paese dell’arcobaleno, 
     dove tutto è uguale
     e non sa di male.
            Hočem mavrično deželo,
            kjer vse je enako
            in nič ne diši po slabem.

L.: Da dove scappi figlia mia?
            Od kod bežiš, hčerka moja?
     Leggo nei tuoi occhi gran malinconia.
            Berem v tvojih očeh veliko melanholije.

A.: La Lucania è casa mia, 
      ma da lì son dovuta andar via.
            Lukanija je moj dom,
            vendar od tam sem morala oditi.
      Il tempo non è ancora maturo 
      per abbattere delle diversità il gran muro.
            Čas ni še dozorel,
            da steno različnosti bi prebil.
     Qui nell'aiuto ai nostri fratelli
     non guarda nessuno il mio taglio di capelli.
            Tu, kjer svojim bratom pomagam,
            nihče ne gleda na frizuro mojih las.
     L'amore per gli altri non ha frontiera
     perciò io qui mi sento leggera.
            Ljubezen do drugih ne pozna meja
            zato, se tu počutim lahkotna.

L.: Il tempo verrà che sarai accettata
     quando vedran la tua anima immutata.
            Prišel bo čas, ko boš sprejeta,
            ko bodo videli tvojo nespremenjeno dušo.
     Non disperare piccola mia,
     è larga la porta ma stretta la via.
            Ne obupuj, mala moja,
            široka so vrata, vendar ozka je pot.
    Ben presto vedrai, a casa tornerai
    tra raggi di sole e spighe di grano
    l'amore di patria non resta lontano.
            Kmalu, boš videla, vrnila se boš domov,
            med sončne žarke in pšenična klasja,
            ljubezen do domovine ne ostaja daleč.

A.: Son nata a Grumento, terra romana
      terra di guerre, di arte e cultura
      che han lasciato il segno oltre ogni misura.
            Rojena sem v Grumentu, zemlji Rimljanov
            zemlji vojn, umetnosti in kulture,
            ki so pustile velike sledi.
      Sentito hai mai il nome di Aurora?
            Si kdaj slišala za Aurorino (Zorino) ime?
      È il nome suo che a Grumento dà lustro
      e la sua poesia brilla come alabastro.
            Njeno ime daje blišč Grumentu
            in njena poezija sveti, kot alabaster.

L.: guardati intorno: siam stanchi e infreddoliti, 
      le parole scaldano e aiutano a ricordare.
            Poglej naokrog: utrujeni in ozebli smo,
            besede otoplijo in pomagajo spominu.
      Raccontaci un poco della tua Aurora
      al fragore gentile delle onde del mare.
            Pripoveduj nam o tvoji Aurori/Zori
            ob vljudnem šumenju pljuskov morskih valov.

A.: L'anno 1669, il giorno in cui Roma celebrava la Dea Flora, 
      nasceva la bella Aurora, precoce intelletto e poetessa appassionata.
            Leta 1669, na dan, ko je Rim slavil boginjo Floro,
            rodila se je lepa Zora/Aurora, bister um in strastna pesnica.
      Il dipinto dell'abate Ferro ispirò il padre Carlo,
      che rivedeva nella sua fanciulla la bella donna raffigurata mentre spargeva fiori,
      ed Aurora la nominò.
            Slika patra Ferra je navdahnila očeta Karla,
            ki je v svoji deklici videl lepoto naslikane ženske, ki trosi cvetje
            zato jo je imenoval Aurora.
      Fu presto sposa del Conte di Conversano  
      ma breve fu l'idillio chè il consorte presto morì.
            Kmalu je postala nevesta grofu Conversanu
            vendar idila je bila kratkotrajna, saj je ženin kmalu umrl.
      A Saponaria furon poi celebrate le sue seconde nozze.
            V Saponariji so kmalu zatem slavili njeno drugo poroko.
      Nicola dell'Aquila d'Aragona fu il consorte
      e con enormi fasti e con l'Eliodoro in dramma
      si fece festa nei feudi paterni.
            Nicola dell'Aquila d'Aragona je bil njen ženin
            In z velikim slavjem ter z uprizoritvijo »Eliodora«
            se je praznovalo na očetovih fevdih.
      Uniti dall'amore per le lettere e la poesia, 
      entrambi Arcadi divennero e Lucinda Coritesia, pastorella arcade, si fece nominare.
            Povezani v ljubezni do literature in poezije,
oba sta postala člana Arkadije in v Lucindo Coritesia, arkadijsko pastirico, se je preimenovala.
      Scrisse versi appassionati e sinceri
      pregni di sentimento e certa malinconia
      di madre che i figli più non ha.
            Napisala je strastne in iskrene verze
            polne čustev in melanholije
            matere, ki nima več sinov.
      Ospitati nel suo salotto furon grandi Accademici 
      e musici, e poeti e uomini di scienza
      ch'ella ascoltava con passione e devozione.
Gostje njenih salonov so bili veliki akademiki
            in glasbeniki in pesniki in ljudje znanosti.
      A Piedimonte volle un teatro ed il conservatorio per le orfane.
            V Piedimonteju je hotela gledališče in zavetišče za sirote.
      Ai non abbienti diede istruzione e ristoro.
            Ne vrednim je ponudila izobrazbo in zatočišče. 
      Fu donna di grande generosità e bontà.
            Bila je ženska velike radodarnosti in dobrote.

L.: Storia di donna mecenate
     che della cultura si fa promotrice.
            Zgodba mecenke,
            ki je kulturo promovirala.
     Intelletto sopraffino e spirito audace.
            Bistri um in pogumen duh.
     Mi sembra che anche tu sia una gran guerriera:
     urli a gran voce quanto vorresti essere vera!
            Zdi se mi, da si tudi ti velika bojevnica:
            na ves glas kričiš, kako bi rada bila iskrena!
     Tornerai presto nella tua Grumento
     e porterai con te un nuovo vento. 
            Kmalu se boš ponovno vrnila v tvoj Grumento
            in s seboj prinesla nov veter.

A.: Amo la mia terra e ne sento nostalgia
     mi sembra d'esser sola senza casa mia.
            Ljubim svojo zemljo in čutim domotožje,
            počutim se sama brez svoje hiše.
     Lì affondano le mie radici e se chiudo gli occhi vedo gli edifici 
     dell'età imperiale e il lastricato della plateia principale, 
     l'area del foro e le grandi terme
     l'anfiteatro e il marmo intarsiato.
            Tam so moje korenine in če zatisnem oči vidim zgradbe
            iz časa imperija in velike terme,
            amfiteater in vloženi marmor.
     Tutto lì parla di Roma, 
     di fortificazioni difensive, 
     di scontri bellici con la grande Cartagine, 
     di un Annibale stanco e costretto alla fuga.
            Vse tam govori o Rimu,
            o obrambnih zidovih,
            o vojnah z veliko Kartagino,
            o utrujenem Hanibalu, ki je moral zbežati.
      E racconta di terme forensi, di altari sacrificali 
      di una Dea madre preposta alle acque sorgive 
      di un anfiteatro sulle pendici della collina. 
            In pripoveduje o zdraviliščih, žrtvenih oltarjih,
            o boginji materi predani vodnim izvirom,
            o amfiteatru na pobočju hriba.
      La Nova Grumento è un gamete fecondo.
                 Novi Grumento je rodovitna celica.
      Come da agro ferace, pietre imperiali raccontano la storia
      e si ergono impavide ai piedi del Pertusillo.
            Kot rodovitna zemlja, kamni imperija pripovedujejo zgodovino
            in se dvigujejo brez strahu ob vznožju Petrusilla.
      La sua storia romana si estende ancora per 25 ettari
      e racconta di un paese che è vivo da secoli
      ed ha accolto barbari, sanniti, romani e cristiani.
            Njena rimljanska zgodovina se razteza na 25 hektarjih
            in pripoveduje o kraju, ki je živ že več stoletij
            in je sprejemal barbare, Samnite, Rimljane in kristjane.
      La mia Grumento è il bacino dell'accoglienza, 
      tornerò da lei ed avrò clemenza.
            Moj Grumento je bazen sprejemanja,
            vrnila se bom in bom pomiloščena.

L.: vedi da lontano quanti lasciano la patria?
            Od daleč vidiš, koliko jih zapusti svojo domovino?
      Col cuore in gola e gli occhi di sale
      lascian le mamme, le mogli, i figli
      e attraversano il mare per cercare riparo e consigli.
            S srcem v grlu in z očmi polnimi soli
            zapuščajo matere, žene, otroke
            in prebrodijo morje v iskanju zatočišča in nasvetov.
      Ecco, si sveglia la nostra sposina:
      dalle del latte, dell'acqua e del pane
      vedo arrivar da lontano uno zombi che cammina.
            Glej, naša nevesta se prebuja:
            ponudi ji mleka, vode in kruha,
            od daleč vidim, da prihaja premikajoči se mrtvec.


Scena 2 / 2. prizor
(Si sveglia G. e appare Sokol quasi ubriaco e completamente inzuppato. Sul fondo grande via vai di gente con scatoloni, coperte, bottiglie d’acqua.
G. se prebudi in prikaže se Sokol, skoraj pijan in povsem premočen. Na obzorju je velika gneča ljudi s škatlami, dekami, steklenicami vode.)

(S.: canticchia il motivo Ti m’u trashegofsh, moj bije.(Ti ho sposata, figlia mia). Si unisce in duetto G. e i due si rivedono abbracciandosi.
S.: prepeva Ti m’u trashegofsh, moj bije.(Poročil sem te, hčerka moja). G. se pridruži petju in se zagledata ter objameta.)

S.: Amore mio!
            Ljuba moja!

G.: Amore mio, sei vivo!
            Ljubi moj, si živ!

S.: Amore mio! Ho creduto di averti persa. E con te il nostro domani. 
            Ljubezen moja! Mislil sem, da sem te izgubil. In s teboj, najin jutri.
      Non ho forza nelle gambe, né voce per parlare.
            Nimam moči v nogah, ne glasu, da bi ti govoril.
     Son stordito dal sale e dal rumore del mare.
            Omamljen sem od soli in od hrupa morja.
     Ho gli occhi stanchi e sbarrati 
     come fossero stati dalla morte penetrati.
            Imam utrujene in zaprte oči,
            kot bi bile od smrti prodrte.
     Tanti soli ho visto tramontare,
     ora albeggia e questo sole è nostro. 
            Toliko sonc sem videl zaiti,
            sedaj se dani in to sonce je najino.
     Paura e pazzia mi servirono il raki.
            Strah in norost sta mi ponujala rakijo.
     Sulla macchina nuziale avrebbe dovuto esser gettato
     e nella disperazione l’ho tracannato.
            Na poročni avto naj bi jo polil,
            vendar v obupu sem jo izpil.
     Un’ultima goccia rimasta nel vetro
     sarà il prosit per non tornare indietro.
            Zadnja kaplja je ostala v steklenici
            naj bo to zdravica, da se tja ne vrniva.
     Ora aspetto che venga domani
     avrò grande forza per darti le mani.
            Sedaj čakam na jutri,
            imel bom veliko moči, da ti roko podam.
     Con coraggio e speranza cominceremo il cammino
     attraverseremo boschi e sentieri, paludi e confinija 
     e sempre, amor mio, staremo vicini.
            S pogumom in zaupanjem bova najino pot začela,
            gozdove in stezice, močvirja in meje prehodila,
            vedno bova, ljubezen moja, drug ob drugem stopila.
     Non so qual paese accoglierci vorrà
     porteremo con noi la nostra umiltà.
            Ne vem katera zemlja naju bo sprejela,
            najino skromnost s sabo bova imela.
     Mani nodose, con calli del legno
     lavorare potranno senza disdegno.
            Nagubane roke, polne lesenih žuljev, 
            bodo lahko garale brez prezira. 
     Ed anche le tue, che cosi finemente
     ricaman le ortensie disegnate dalla mente
     accarezzare potranno i simulacri
     che venererai come sacri.
            In tudi tvoje, ki tako nežno
            tkajo hortenzije narisane v mislih,
            božale bodo lahko podobe,
            ki kot svete boš častila.
     Il mare finora ci ha fatto da culla
     ma su queste coste non troveremo nulla.
            Morje, ki nam ja za zibelko služilo,
na teh bregovih nam ničesar ne bo podarilo.
     Andiamo felici, cominciamo il cammino:
     felice sarà il nostro destino.
            Greva vesela, začniva najino pot:
            srečna bo najina usoda.

G.: T’amo mia vita, l'ultima goccia è rimasta nel vetro
      sarà il prosit per non tornare indietro. 
            Ljubim te, življenje moje, zadnja kaplja je ostala v steklenici
            naj bo zdravica, da se ne vračava.

Duetto/duet:
G. T’amo vita mia, è l’alba del nostro giorno,
     tutto di luce s’illumina intorno
            Ljubim te, življenje moje, zora je našega dneva,
            svetloba se vse naokrog prižiga. 

S.: Un’ultima goccia rimasta nel vetro
            Zadnja kaplja je ostala v steklenici,

S+G: Sarà il prosit per non tornare indietro  
            naj bo zdravica, da se ne vračava.

(Escono di scena avvolti nel velo bianco. Buio, poi di nuovo luce. Rientrano in scena all'alba mentre Anna prepara scatoloni da inviare.
Odideta ovita v belo tančico. Tema, nato ponovno luč. Ponovno prideta na oder, medtem Anna pripravlja škatla z oskrbami.)
A: Cosa è successo? Perché quel viso?
            Kaj se je zgodilo? Zakaj tak izraz?
     Vi han rimandati indietro ... siete senza sorriso!
            Ali so vaju zavrnili … sta brez nasmeha!

G.: Ci han fermati come fossimo ladri
     i nostri nomi non esistono ancora
     in questa terra che ci ha accolti all'aurora.
            Zaustavili so naju kot tatova,
            najina imena ne obstajata še
            na tej zemlji, ki naju je ob zori sprejela.
     Di tornare indietro ho grande terrore,
     ti prego, aiutaci in nome dell'Amore!
            Groza me je povratka,
prosim, pomagaj nama, v imenu Ljubezni!

A.: Cari fratelli solo un posto proteggervi ora può
      e nella mia Grumento farvi arrivare potrò.
            Draga brata, samo eno mesto vaju lahko obvaruje
            in v moj Grumento vaju lahko pripeljem.
     Lì c'è un luogo protetto e intestino
     è il Conservatorio Sanseverino.
            Tam je obvarovan in nedotaknjen kraj,
            ime mu je Conservatorio Sanseverino.
     La nostra Aurora costruire lo fece
     per accogliere, proteggere ed anche istruire.
            Naša Aurora ga je zgradila, 
            da bi sprejela, obvarovala in vzgojila.
     Lì non mancheran né pane né acqua
     e con il suon dell'arpa viggiana più leggero sarà 
     il ricordo della vostra terra lontana.
            Tam ne bo primanjkovalo kruha, niti vode
            in ob zvokih »vigijanske« harfe bo
            spomin na vajino oddaljeno domovino lažji.

G.: Già il nome del nuovo paese io amo:
      ha odore e sapore di grano.
            Že ljubim ime novega kraja,
            vonj ima in okus od žita.
     Dalle sponde del mare alla terra arsa
     il nostro futuro già sogno e bramo, 
     andiamo, amor mio ... camminiamo. 
            Od morskih bregov do zažgane zemlje,
            že sanjam najino prihodnost in po njej hrepenim,
            greva, ljubezen moja …  pojdiva.

S.: Non salirò mai più sui barconi
     e se necessario ti porterò a cavalcioni.
            Nikoli več ne bom stopil na barko
            in če bo potrebno te bom nosil na svojih ramenih.
     Nessuno più ci manderà indietro
     Grumento ci aspetta e gli conto un segreto:
     le mie mani costruire potranno quell'arpa viggiana
     che in molti suonare sanno.
            Nihče več naju ne bo zavrnil,
            Grumento naju pričakuje in zaupam mu skrivnost:
            moje roke bodo lahko zgradile tisto harfo »vigijansko«
            na katero bodo mnogi lahko igrali.
     Intanto intoniamo la nostra canzone 
     che parla di ortensie e del nostro amore.
            Zapojva najino pesem,
            ki govori o hortenzijah in o naši ljubezni.

(Uscendo piano intonano Lulebore. / Med odhajanjem uglasita »Lulebore«)

Scena 3 / 3. prizor
Slovenija
(Katja taglia e brucia il fiore del cardo e comincia a dire le preghiere in onore di S. Giovanni.  Dall’altra parte del palco Alenka accende il Kres (il falò) e comincia a lanciare le sibe, accompagnandole con litanie a S. Giovanni.
Katja reže in zažiga cvetove bodik ter si prepeva melodije pesmi posvečene sv. Ivanu. Na drugi strani odra Alenka prižiga kres, vanj meče šibe in se spremlja z litanijami sv. Ivana.)
Duetto/duet A.+ K.:
Ut queant laxis REsonare fibris 
MIra gestorum Famuli tuorum
Solve polluti LAbii reatum
Sancte Joannes

Scena 4 / 4. prizor
(A. vestita da militare, sulle ceneri del fuoco di S. Giovanni legge alcuni passi di Zdravljica)
Alenka v vojaški opremi, prebira Zdravljico, ob pepelu sv. ivanskega kresu.)

A.: Fratelli, per chi vogliamo cantare per primo questo lieto brindisi!
Komú najpred veselo zdravljico bratje čmo zapét',
Protegga Iddio la terra nostra e tutto il mondo sloveno e i fratelli,
Bog našo nam deželo, bog živi ves slovenski svet, brate vse
 quanti siamo d’illustre madre figli.
kar nas je sinov sloveče matere! 
Dalle nuvole un fulmine s’abbatta sul nemico della nostra stirpe; 
V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm;
la casa degli Sloveni sia libera 
come lo era quella dei nostri padri, 
prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom;
e le lro mani frantumino le catene che li imprigionano!
naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!
Unità, fortuna, concordia 
Edinost, sreča, sprava
Tornino da noi, figli di Slava! 
k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava!


Il nemico è abbattuto!
Sovražnik je strt!
Dieci dì duraron le lotte per riprendere gloria ed onore. 
Deset dni so trajale borbe, da bi si ponovno zavzeli slavo in ponos.
Oggi il Sole che sorge ci porta in Europa!
Danes sonce vzhaja in nas pelje v Evropo!
Mille anni sotto l’Austria e settanta ne convivemmo 
con i vicini meridionali. 
Tisoč let pod Avstrijo in 70 smo jih preživeli
z našimi južnimi sosedi. 
A noi la gloria, la libertà! 
Nam, slava in svoboda!
 
(Entra Katja con un barattolo di miele e lo porge a sua sorella. Siedono davanti al fuoco.
Vstopi Katja s kozarcem medu in ga ponudi sestri. Sedita pred ognjem.)

K.: Svoboda! Svoboda!
     Si festeggi la nostra vittoria con vino e miele. 
Proslavlja se našo zmago z vinom in medom.
     I tralci delle nostre viti abbondano di grappoli purpurei. 
Veje naših trt so bogate škrlatnih grozdov.
    Come il sangue versato dai nostri fratelli è il nostro vino. 
Kot prelita kri naših bratov, takšno je naše vino.
     Odora di patria e libertà.
Diši po domovini in svobodi.
     E le ferite purulente siano sanificate dal nostro miele. 
In gnojne rane ozdravlja naš med.
     La regina arnica non sente la fatica,
     serve il suo popolo e lo ricopre di dolce oro. 
Kraljica arnika ne čuti utrujenosti,
služi svojemu ljudstvu in ga pokriva s sladkim zlatom.
    Che la mia terra si copra di nuova bellezza.
Naj se moja zemlja prekrije z novo lepoto.
    Svoboda! Svoboda!
    E seguiremo te, donna dalla spada affilata, 
    dall’ingegno sopraffino, dal rigore vittorioso.
In sledili ti bomo, žena izostrenega meča,
                iz fine iznajdljivosti, iz strogosti zmagovite.
    Ci hai portati alla gloria, che la gloria a te sia!
Pripeljala si nas do slave, slava tebi!

A.: Sia glorificata la mia Patria che si è ripresa la libertà.
Slavljena bodi moja domovina, ki si si ponovno pridobila svojo svobodo.

INTERMEZZO di danze slovene / slovenskih ljudskih plesov
(Dopo aver fatto un brindisi e aver accennato a danze slovene, le due sorelle tornano frastornate a sedere davanti al fuoco e in un clima più silenzioso, cominciano a parlare del loro futuro.
Po nazdravljanju in namigu na slovenske plese se obe omamljeni sestri vrneta na svoje mesto pred ogenj in se, v nekoliko tišjem vzdušju, začneta pogovarjati o njuni prihodnosti.)

A.: Sorella mia, io porto l'uniforme e per un nuovo giorno ho combattuto.
Sestra moja, nosim uniformo in za nov dan sem se borila.
    Volevamo una nuova identità e l'abbiamo ottenuto.
Želeli smo si novo identiteto in jo tudi dobili.
    Ma questo nuovo sole potrebbe accecarci:
    eravamo in tanti e diversi ... ora siam soli e non sappiamo ritrovarci.
Toda to novo sonce nas lahko zaslepi:
bilo nas je veliko in različnih ... zdaj smo sami in ne vemo kako se najti.

K: Di abbattere i confini avevamo premura
     ma adesso che siam soli ci assale la paura.
Podreti meje smo hiteli,
toda zdaj, ko smo sami, nas napada strah.
Il popolo sloveno da oggi dovrà da solo
costruire una sua vera identità.
Slovenski narod bo zdaj moral sam
zgraditi pravo identiteto.
A: Sarà un gran lavoro ma è importante 
     e non dimenticare neppure un istante
     da dove veniamo e cosa vogliamo,
     la natura amica amiamo e rispettiamo.
Dela bo veliko, a je pomembno
ne pozabiti, niti za trenutek,
od kod prihajamo in kaj hočemo,
prijateljico naravo ljubimo in spoštujemo.
    Abbiamo preso un'altra strada
    ma dai nostri fratelli nei secoli abbiamo imparato 
    l'importanza del rispetto e della fratellanza.
Ubrali smo drugo pot,
toda od naših bratov smo se skozi stoletja učili
pomen spoštovanja in bratstva.
    Che sia l'inizio di una grande speranza!
Naj bo to začetek velikega upanja!

K.: Oh sorella mia, questo kres è il nuovo fuoco,
      nuova vita porta con sé. 
Oh sestra moja, ta kres je nov ogenj,
novo življenje prinaša s seboj.
     Alimenta sogni e speranza,
     guardiamo avanti con lungimiranza.
Hrani sanje in upanje,
uzrimo naprej z jasnovidnim pogledom.
     Come una madre conosce i suoi figli, 
     la nostra Slovenia farà cantare la sua natura.
Tako kot mati pozna svoje otroke,
tako bo naša Slovenija opevala svojo naravo.
     Suoni di pietra prenderanno vita
     natura e cultura fiorirla faranno 
     e sarà per noi gioia infinita.
Zvoki kamna bodo oživeli,
narava in kultura bosta poskrbeli za njen razcvet
            in bo za nas sreča neskončna.

A.: Il fuoco si spegne quando il sole è alto
      la luce del giorno svanisce l'incanto.
Ogenj bo ugasnil, ko bo sonce visoko,
                 svetloba dneva naj zbledi urok.
     Ma la fiamma di patria è viva nel cuore 
     ogni uomo ritorna al suo grande amore.
A plamen domovine živi v srcu, 
                vsak človek se vrne k svoji veliki ljubezni.
K.: Della grande Terra siam tutti custodi
     siamo suoi figli, germogli e gran prodi.
Velike Zemlje vsi smo varuhi,
smo njeni otroci, cvetovi in veliki bojevniki.
     Unica e sola è la nostra bandiera
     siam tutti figli della stessa primavera.
Ena in edina je naša zastava,
vsi smo otroci iste pomladi.

A.+K.: Amiamoci e speriamo nello stesso destino:
            l'universo d'amore sembra vicino.
Ljubimo se in (za)upajmo v isto usodo:
vesolje ljubezni se zdi blizu.

Scena finale – Zadnji prizor
(Tutti i personaggi entrano e si posizionano, sono sulla riva del mare con una valigia.
Vsi nastopajoči pridejo na obalo s potovalkami in gledajo proti morju.)

G.: (regala un'ortensia ad Anna / podari Ani hortenzijo)
     A te oh mia amica dono il fiore che per me è simbolo d'amore.
            Tebi podarjam, draga prijateljica, cvet, ki meni pomeni ljubezen.
     Esso non ha colore né sesso
     questa è la fede che a gran voce professo.
            Nima ne barve ne spola,
            to je vera, ki jo na glas izpovedujem.

A.: Grazie sorella per la tua apertura,
     per alcuni io vado contro natura
     ma l'amore ha un solo grande mistero.
            Hvala sestra za tvojo odprtost,
            za nekatere sem jaz proti naravi,
            vendar ljubezen ima samo eno veliko skrivnost.
     Qualsiasi può essere il suo sentiero.
            Njena pot je lahko katerakoli.

L: (Ani/ad Anna): torna pure nella tua Grumento
     e dà sollievo al tuo grande tormento.
            Vrni se v svoj Grumento
            in olajšaj si svoje muke.
     Non tutti gli uomini sono ignoranti
     ti guarderanno negli occhi 
     e sapranno chi hanno davanti.
            Niso vsi ljudje ozkogledi,
            pogledali te bodo v oči
in vedeli bodo, koga imajo pred seboj.
     Và e non aver paura
     vivi la vita come una grande avventura.
            Pojdi in ne boj se,
            živi življenje kot veliko dogodivščino.

S.: (Leu/a Leo): Hai protetto e salvato la mia sposa 
     per ringraziarti non basterebbe ogni cosa. 
            Ubranil si in rešil mojo nevesto,
            nič ne bi ti zadostovalo v zahvalo.
     Solo un goccio è rimasto del mio raki
     che tu lo abbia in dono qui.
            Samo ena kaplja moje rakije je ostala,
            vzemi jo v dar.
     Testimone sei del nostro amore
     e come un padre vivrai nel nostro cuore.
Priča si najine ljubezni
            in kot oče boš živel v najinih srcih.
     Il mare tuo ci ha cullati e tu ci hai curati. 
            Morje nas je zibalo in ti si nas ozdravil.
     Ti proteggan le sue sponde e s'infrangan le sue onde.
            Naj te obvarujejo njegovi bregovi in naj se ob njih razbijejo valovi.

K.: Noi doniamo il nostro miele che ha sapore di dolcezza
     e come mano di madre ci accarezza.
            Mi podarjamo svoj med, ki ima okus sladkobe
            In kot roka matere te boža.
     Sulla mappa sembriamo lontani ma siam tutti fratelli umani.
            Na mapi zgledamo daleč, vendar smo si vsi ljudje bratje.
     Qual è la missione in questa vita?
            Katero je poslanstvo v tem življenju?
     Curare la Terra e tenerla pulita.
            Skrbeti za Zemljo in jo držati čisto. 
AL.: Il mio desiderio è costruire una nuova identità al mio Paese
 senza dimenticare le grandi attese.
            Moja želja je zgraditi novo identiteto moje države
            in ne pozabiti velika pričakovanja.
Siam tutti figli della stessa bandiera 
e facciam tutti la stessa preghiera.
            Vsi smo sinovi iste zastave
            in vsi molimo isto molitev.
 Che Iddio ci tenga uniti nel cuore
 e che il nostro vessillo sia solo l'Amore!
            Naj nas bog poveže v srcih
            In naj bo naše glasilo samo Ljubezen!

S.+G.+A.+L.+Al.+K.: 
Super flumina Babilonis suspendimus organa nostra ... sed ... Amor vincit omnia!





 

Rek