DPG KOPER - KONCERTI

Iz rimske mitologije: Jupiter (v grški mitologiji Zevs) prevzame oblast od svojega očeta Saturna in ga prežene z Olimpa. Saturn se zateče v Italijo, kjer se začne obdobje obilja in pravičnosti. V spomin na to so decembra praznovali saturnalije (Saturnalia), priljubljen in pomemben praznik, posvečen bogu Saturnu (bogu kmetijstva, semen in časa). Bil je praznik hvaležnosti, med katerim so bogatejši stregli revnejšim.
Ali še znamo biti hvaležni?


MICHELE MARELLI, klarinet / clarinet
FRANCESCO DILLON, violončelo / cello
EMANUELE TORQUATI, klavir / piano

Drvež sanj / Rush of Dreams

PROGRAM:

Vito Žuraj (1979)
Ruée / Naval / Rush
za solo klarinet / for solo clarinet

Matthew Shlomowitz (1975)
3 Reveries / 3 Sanjarjenja (2026) – krstna izvedba / world premiere
za violončelo in klavir / for cello and piano 

Ramon Lazkano (1968)
Irarki 3 / Grafikarstvo 3 / Printmaking 3 (2025)
za violončelo, klarinet in klavir / for cello, clarinet and piano

Johannes Brahms (1833–1897)
Trio v a-molu / Trio in A minor, op. 114
za klarinet, violončelo in klavir / for clarinet, cello and piano
Allegro 
Adagio 
Andantino grazioso 
Allegro


Ramon Lazkano: Irarki 3
Po naročilu Kölnske filharmonije (Kölner Philharmonie) za Trio Catch. V baskovščini beseda »irarki« označuje tako postopek kot tudi rezultat tiskanja in graviranja (tiskarstva in grafikarstva). Skladba Irarki 3 za klarinet, violončelo in klavir sledi skladbi Irarki za violino, klarinet in harmoniko (naročilo festivala Wittener Musiktage) ter skladbi Irarki 2 za baritonski saksofon, kontrabas in harmoniko (napisani za Trio Feedback). Tako kot prejšnji dve tudi ta raziskuje medsebojno delovanje glasbil v iskanju prepletene polifonije, v kateri se relief izoblikuje na neprekinjeni površini. Vse tri skladbe povezuje sorodna instrumentalna zasnova – združujejo godalo, pihalo in glasbilo s tipkami – ter težijo k oblikovanju novega skupnega zvočnega razpona, ki omogoča zlivanje njihovih zvočnih barv. Klarinet in violončelo zakrivata ter razkrivata nevidne zvoke prikritih resonanc klavirja, vsa tri glasbila pa poskušajo posnemati geste, katerih odzivnost vzvalovi razpršeno zvočno ozadje. Tako kot v prejšnjih dveh skladbah Irarki enotnost zasedbe izhaja iz izraznih možnosti njenih registrov in s tem iz glasbenih potekov, ki poudarjajo oblikovni razvoj. Podobno kot pri problemu treh teles, za katerega ni splošne rešitve v zaprti obliki in pri katerem tri nebesna telesa krožijo drugo okoli drugega, tudi tukaj ta zamisel ostaja na ravni metafore – kot namig, ki skladatelju pomaga določiti meje kompozicijskih sredstev.


Matthew Shlomowitz: 3 Reveries
V angleščini za nekaj, kar je natanko takšno, kot obljublja, pravimo, da »naredi tisto, kar piše na embalaži« (does what it says on the tin). To velja tudi za to delo. Te tri skladbe so sanjarjenja – umirjena, lebdeča dnevna sanjarjenja z naivnim in idiličnim značajem, ki so morda grenko-sladka, morda pa tudi ne.
Nekaj biografskega ozadja: leta 2016 sem za Francesca napisal solistično skladbo, ki pa sem jo po prvi izvedbi umaknil. Dolgo sem imel slabo vest, ker sem napisal slabo skladbo in jo nato umaknil, še zlasti zato, ker je Francesco zanjo pridobil naročilo s honorarjem. To delo je torej nastalo desetletje pozneje kot presenečenje zanj, deloma tudi zato, da bi se oddolžil za tisto nesrečno epizodo. Upam, da tokratne skladbe ne bom umaknil.
Zahvaliti bi se želel tudi svoji 17-letni hčerki Lotte, ki je tudi sama violončelistka. Bila je namreč močno vključena v proces nastajanja skladbe in mi dala dragocene povratne informacije, ki so segale precej dlje od vprašanj, povezanih s pisanjem za violončelo.


Michele Marelli velja v mednarodnem prostoru za enega vodilnih klarinetistov svoje generacije in enega najvidnejših specialistov za basetni rog. Njegovo umetniško delovanje združuje muzikološko raziskovanje, zvočno eksperimentiranje in interpretativno vizijo, ki skladno povezuje klasični repertoar s sodobnim ustvarjanjem. Ključnega pomena za njegov umetniški razvoj je bilo srečanje s Karlheinzem Stockhausnom pri osemnajstih letih, ki je preraslo v izjemno tesno osebno in poklicno vez. Skladatelj ga je povabil, naj se preseli v Kürten blizu Kölna, kjer je sam živel in ustvarjal. Marelli je z njim tesno sodeloval več kot deset let, sodeloval pri številnih krstnih izvedbah in posnel dela, izdana v okviru celotne zbirke Stockhausnovih del (Stockhausen Complete Edition). Ostaja edini izvajalec, ki je kar šestkrat prejel nagrado fundacije Stockhausen-Stiftung für Musik za odličnost pri interpretaciji skladateljeve glasbe.
Redno nastopa kot solist v najpomembnejših mednarodnih koncertnih dvoranah in na festivalih, med katerimi so Berliner Philharmonie, Wiener Konzerthaus, Suntory Hall v Tokiu, Théâtre de la Ville v Parizu, Donaueschinger Musiktage, Beneški bienale, Tanglewood Music Festival, Wien Modern in Salzburški festival. Kot solist je nastopil z orkestri, kot so Orchestre Philharmonique de Radio France, SWR Symphonieorchester, Orchestra del Maggio Musicale Fiorentino, Orchestra Sinfonica di Milano in Slovenska filharmonija, ter sodeloval z dirigenti, kot so Peter Eötvös, Ingo Metzmacher, Susanna Mälkki, Peter Rundel, Enno Poppe, Pascal Rophé in Tito Ceccherini.
Kot vodilni interpret sodobne glasbe je sodeloval s skladatelji, kot so Karlheinz Stockhausen, Helmut Lachenmann, György Kurtág, Marco Stroppa, Luca Francesconi, Ivan Fedele in Salvatore Sciarrino, ter dejavno prispeval k razvoju sodobnega repertoarja za klarinet in basetni rog. Njegovi posnetki za založbe Decca, Kairos, Wergo, Neos in Stradivarius so prejeli visoka mednarodna priznanja, vključno z nominacijami za nagradi International Classical Music Awards in Preis der deutschen Schallplattenkritik.
Marelli je umetniški vodja Mednarodnega festivala sodobne glasbe Biennale Koper v Sloveniji in profesor klarineta na Konservatoriju Santa Cecilia v Rimu.

Francesco Dillon je nastopil na prestižnih koncertnih odrih, kot so Konzerthaus na Dunaju, Muziekgebouw v Amsterdamu, Berlinska filharmonija, Herkulessaal v Münchnu, Laeiszhalle v Hamburgu, Jordan Hall v Bostonu in Teatro Colón v Buenos Airesu ter sodeloval z najuglednejšimi mednarodnimi orkestri. Med drugim velja omeniti njegov odmevni debi z orkestrom Filarmonica della Scala pod taktirko Susanne Mälkki. Po diplomi v Firencah v razredu Andrea Nannonija je študij nadaljeval pri Annerju Bijlsmi, Mariu Brunellu, Davidu Geringasu in Mstislavu Rostropoviču, kompozicijo pa je študiral pri Salvatorju Sciarrinu.
Leta 1993 je bil med soustanovitelji kvarteta Quartetto Prometeo, mednarodno uveljavljene komorne zasedbe. Dillon je tudi stalni član ansambla Alter Ego, ki redno gostuje na največjih festivalih sodobne glasbe po svetu. Njegova strast do komorne glasbe ga je pripeljala do sodelovanja z glasbeniki, kot so Irvine Arditti, Mario Brunello, Giuliano Carmignola, Piero Farulli, David Geringas, Veronika Hagen, Alexander Lonquich, Enrico Pace in Jean-Guihen Queyras. Zaradi globokega zanimanja za sodobno glasbo je razvil tesna sodelovanja z najpomembnejšimi skladatelji našega časa.
Dillonove izvedbe so prenašale pomembne radijske in televizijske hiše, kot so BBC, RAI, ARD, Radio France, ORF, Australian Broadcasting Corporation in WDR. Snemal je za založbe ECM, Sony, Kairos, Ricordi, Stradivarius, Die Schachtel, Mode in Touch. Z Nacionalnim simfoničnim orkestrom italijanskega radia (RAI) je prvi posnel Variazioni Salvatorja Sciarrina (posnetek je prejel nagrado Diapason d'Or) in Ballata Giacinta Scelsija. V duu s pianistom Emanuelom Torquatijem je pri založbi Brilliant Classics izdal tri zgoščenke z redko izvajano Schumannovo glasbo ter celotni opus del za violončelo in klavir Franza Liszta.
Poleg koncertnega delovanja je pedagoško sodeloval z ustanovami, kot so Royal College of Music v Londonu, Scuola di Musica di Fiesole, Konservatorij Čajkovskega v Moskvi, University of the Pacific v Kaliforniji, UNTREF v Buenos Airesu in Univerza v Manchestru. Med letoma 2010 in 2019 je bil umetniški vodja koncertnega cikla sodobne glasbe music@villaromana v Firencah.

Emanuele Torquati, ki ga je časopis The New York Times označil za »premišljenega in analitičnega glasbenika«, se je uveljavil s svojimi izrazno prepričljivimi in poetičnimi interpretacijami ter prefinjenim izborom repertoarja. Redno nastopa v Evropi, Kanadi, ZDA, Mehiki in Afriki. Nastopil je na festivalih in v dvoranah, kot so Alte Oper Frankfurt, Banff Centre, Columbia University v New Yorku, Jordan Hall v Bostonu, Festival Cervantino, Teatro Colón v Buenos Airesu, La Scala v Milanu, Beneški bienale, MITO SettembreMusica, Unione Musicale, Teatro alla Fenice, Concerti del Quirinale, Maggio Musicale Fiorentino, Klangspuren, IRCAM, Musica Strasbourg in Fondation Louis Vuitton. Njegove izvedbe so prenašale ugledne radijske hiše in mreže, med katerimi so RAI, BBC Radio 3, Deutschlandradio Kultur, MDR Kultur, Radio France, švicarski RSI, RTÉ Lyric FM in Euroradio. Kot solist je nastopil z uglednimi mednarodnimi orkestri.
Diplomiral je v Firencah pri Giancarlu Cardiniju, nato pa se je izpopolnjeval pri Konstantinu Boginu, Alexandru Lonquichu, Yvonne Loriod-Messiaen in Ianu Paceu. Med letoma 2010 in 2019 je bil umetniški vodja festivala sodobne glasbe music@villaromana v Firencah, od leta 2015 pa je eden od avtorjev oddaje Lezioni di Musica na programu Rai Radio 3.
V svoji bogati diskografiji je za založbo Brilliant Classics posnel celotni klavirski opus Alberta Roussela, Alexandra Zemlinskega in Charlesa Griffesa. Njegov album L'Anima e la Danza (Duša in ples) iz leta 2021 – projekt, ki obsega obdobje od Couperina do danes – je prejel visoke ocene kritikov in zlato ploščo revije Amadeus. Na področju sodobne glasbe je izdal več albumov pri založbah col legno, Kairos, Neos in RTV. V duu z violončelistom Francescom Dillonom je posnel tri zgoščenke, posvečene Robertu Schumannu, celotni opus del za violončelo in klavir Franza Liszta ter zgoščenko z redko izvajanimi deli Johannesa Brahmsa. Ob 20-letnici delovanja dua bo leta 2027 izšel album, posvečen romantičnim in sodobnim samospevom.
Na pedagoškem področju redno vodi mojstrske tečaje na ustanovah, kot so Univerza IULM v Milanu, G.A.M.O., Glasbena šola v Fiesolu ter številni italijanski in tuji konservatoriji: v Evropi na Trinity Collegeu v Dublinu, Univerzi v Southamptonu in Litovski akademiji za glasbo; v ZDA na New York University, Longy School in Boston University; v Argentini pa na univerzah v La Plati in Córdobi ter na festivalu Distat Terra. Trenutno poučuje klavir na Državnem konservatoriju »Niccolò Paganini« v Genovi.