PRIHODNJI KONCERTI

MERKUR: Jan Gričar, saksofon - Elvis Homan, elektronika
    Ogledov:397     A+ | a-

30.11.2026

Ura: 19:00

LOKACIJA: Libertas - Mala dvorana

×

Cena: 5€




Iz Ezopove basni: Drvarju pade v reko edina sekira, od katere je odvisno njegovo preživetje, zato obupano joče. Bog Merkur (v grški različici Hermes) se ga usmili: potopi se v reko in mu zaporedoma ponudi zlato in srebrno sekiro. Pošteni drvar obe odkloni in sprejme le svojo železno sekiro. Merkur ga za njegovo poštenost nagradi in mu podari vse tri sekire.
Poštenost je najboljša politika … ali to načelo še velja?


JAN GRIČAR, saksofon / saxophone
ELVIS HOMAN, elektronika / electronics


Dialog s senco: posvečeno Merkurju / Dialogue with a Shadow: Dedicated to Mercury


PROGRAM:

Urška Pompe (1969)
Žilj / Weeds
za solo alt saksofon / for solo alto saxophone

Elvis Homan (1991)
Places Within 10 m² House / Prostori v hiši s 10 m²
za alt saksofon in živo elektroniko (Max/MSP, FluCoMa) / for alto saxophone and live electronics (Max/MSP, FluCoMa)

Elvis Homan
Mercure sacré / Sveti Merkur / Sacred Mercury
za solo elektroniko (Max/MSP in Max for Live) / for solo electronics (Max/MSP and Max for Live)

Pierre Boulez (1925–2016)
Dialogue de l'ombre double / Dialog dvojne sence / Dialogue of the Double Shadow
Sigle initial (chuchoté, hâtif, mystérieux)
Strophe I (assez vif, flexible, fluide)
Transitoire I/II
Strophe II (assez modéré, calme, flottant)
Transitoire II/III
Strophe III (très lent)
Transitoire III/IV
Strophe IV (très rapide)
Transitoire IV/V
Strophe V (vif, rigide)
Transitoire V/VI
Strophe VI
Sigle final (très rapide, agité, mais murmuré)



Jan Gričar in Elvis Homan umetniško sodelujeta na presečišču sodobne instrumentalne glasbe, žive elektronike in eksperimentalnih pristopov k zvoku. V svojem skupnem ustvarjanju raziskujeta odnos med akustičnimi glasbili, elektronskimi mediji in novimi oblikami glasbenega izražanja. Jan Gričar je saksofonist in pedagog, ki redno nastopa kot solist in komorni glasbenik. Nastopil je v koncertnih dvoranah, kot so dunajski Musikverein, pariška Salle Cortot in Izumi Hall v Osaki, ter sodeloval z orkestri, med katerimi so Dunajski simfoniki, Simfonični orkester Slovaškega radia in Simfoniki RTV Slovenija. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi projekte s poudarkom na sodobni glasbi in sodelovanju s skladatelji ter raznovrstnimi glasbeniki. Poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kot zunanji sodelavec pa deluje tudi na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Elvis Homan je bobnar, tolkalec, skladatelj in zvočni umetnik. Magistriral je iz žive elektronike in sodobne kompozicije na Konservatoriju v Amsterdamu (Conservatorium van Amsterdam), kjer je študiral pod mentorstvom Josa Zwaanenburga, flavtista, skladatelja in strokovnjaka za sodobno glasbo ter živo elektroniko. Elvis je ustanovitelj in vodja orkestra Rotterdam Electronic Improv Orchestra (REIO) ter član različnih glasbenih in plesnih zasedb, ki delujejo na Nizozemskem in v Sloveniji. Med drugim je leta 2025 napisal skladbo za Rotterdamski filharmonični orkester in živo elektroniko ter ustvaril glasbo za filma Häxan in He Who Gets Slapped, ki sta bila predstavljena na festivalu Kurja polt. Homan je nastopil na številnih evropskih festivalih in glasbenih prizoriščih, med katerimi so North Sea Jazz Festival, Nieuwe Muziek v TivoliVredenburgu, Trieste Loves Jazz, Gibanica – Bienale sodobnega plesa, Ljubljana Jazz Festival, Dansa Metropolitana Barcelona, inJazz, Gaudeamus, November Music, New Music NOW, Festival Rotterdam, Holland Festival, NPO Klassiek, Grachtenfestival in drugi.
Glasbenika sta skupaj nastopila v okviru koncertnega cikla Solo e da camera Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter na festivalu Sound Explicit. Njuno skupno ustvarjanje združuje Gričarjeve izkušnje na področju sodobne saksofonske glasbe in Homanovo poznavanje žive elektronike ter eksperimentalnega raziskovanja zvoka.
V aktualnih umetniških projektih raziskujeta odnos med akustično izvedbo in elektronskim zvokom z uporabo žive elektronike, vnaprej posnetega zvočnega gradiva ter digitalnih tehnologij, med drugim programskega okolja Max/MSP in orodij FluCoMa. Z različnimi pristopi k elektroakustični glasbi raziskujeta možnosti glasbenega dialoga, prostorskosti zvoka ter prepletanja izvajalca in elektronskih medijev.









 

Rek